Kopriva, njena zdravilna kemija in kulinarična učinkovitost

Kopriva, njena zdravilna kemija in kulinarična učinkovitost

V kategoriji: Recepti, Zdravilne rastline | 0

Z imenom kopriva sta v Sloveniji zastopana dva botanična rodova – koprive in mrve koprive. Med koprivami pri nas rasteta le mala in velika kopriva, med mrtvimi koprivami pa ločimo vsaj 7 vrst. Danes bomo govorili o rodu kopriv, z malo in veliko koprivo, ki imata lahko prepoznavno lastnost, da pečeta. Pekoča lastnost pa ni povezana z njunimi zdravilnimi lastnostmi. Koprive v svojih listih in koreninah vsebujejo cel koktajl snovi, ki so za vaše telo zdravilne. Če se pri njeni pripravi držite nekaj trikov, jih lahko pripravite kot vrhunski kuharji.

.

Kopriva

.

.

»Kopriva ne pozebe«

.

To je en izmed ljudskih pregovorov in še številni so, ki kažejo, da ima kopriva korenine v slovenskem pripovedništvu in zgodovini:

  • »Kdor prime za koprivo, se opeče«,
  • »Koprivi ne škodujeta ne toča ne slana«,
  • »V koprivo ne trešči«,
  • »Rano začne žgati, kar hoče kopriva postati«.

.

Slovenska domača imena za koprivo so še ožarnica, velika pekoča kopriva, užgalica, žgavnica…

.

.

Znanost je preverila učinke koprive – kje vam bo pomagala?

.

Kopriva nastopa v številnih znanstvenih člankih, v številnih in vitro ter in vivo raziskavah. Njeno zdravilno delovanje je bilo potrjeno tudi v mnogih kliničnih raziskavah. Tu so primeri:

  • kopriva lajša simptome artritisa in drugih revmatičnih bolezni,
  • deluje analgetično (zmanjšuje bolečino),
  • lajša simptome in zdravi benigno povečanje prostate (BPH, ang. benign prostatic hyperplasia),
  • deluje diuretično,
  • zmanjšuje vnetja,
  • vpliva na metabolizem estrogena in drugih hormonov

.

V kliničnih raziskavah nastopata vodni ali alkoholni izvlečki listov ali korenine koprive. Vodni izvlečki v obliki čaja ali sveže iztisnjen sok se uporabljajo za zdravljenje revmatičnih bolezni, delujejo diuretično ali zmanjšujejo bolečino. Za zdravljenje BPH uporabljajo mešanico vodnega in alkoholnega izvlečka, navadno v kombinaciji z izvlečki iz drugih rastlin.

Raznolikost snovi, ki jih vsebujejo izvlečki, so velike: lektini, polisaharidi, rastlinski steroli, maščobne kisline, glikozidiKatere od teh snovi so dejanske učinkovine, še ni znano.

Namig: Raziskave niso pokazale, da bi kopriva vsebovala več klorofila v primerjavi z drugimi rastlinami.

..

Zdravilne lastnosti koprive so znanstveno dokazane

.

.

Kako pripravimo čaj koprive na pravilen način?

.

Čaj, pravilneje poparek, koprive pripravite tako, da 5 žličk (3 do 4 grame) kvalitetno posušenih ali kupljenih kopriv prelijete z 2 dcl vrele vode ter pustite stati 10 minut. Uživate trikrat na dan ter pijete po požirkih! Postopek ponavljajte največ tri tedne, nato kuro prekinite.

Za pripravo poparka lahko uporabite tudi sveže nabrane poganjke koprive. V tem primeru jih uporabite 2-kratno količino v primerjavi s suho zeljo (torej od 6 do 8 gramov).

.

O tem, kako nabirati veliko koprivo in kako jo ločiti od male koprive, si preberite v naših prejšnjih prispevkih:

Mala kopriva je sestrica velike koprive in zelo uporabna v kuhinji.

Velika kopriva in njeni najbolj uporabni recepti.

.

Čas je za čaj

.

.

Slabe strani koprive

.

Tako kot veliko zdravilnih rastlin (ampak ne vse!), je kopriva neprimerna za uživanje v nosečnosti in med dojenjem. Vzrok za to so njeni učinki na metabolizem hormonov, predvsem estrogena.

Najpogostejši nezaželen učinek koprive pa je, da nas opeče. Na spodnji strani listov ima izredno ostre žgalne laske, ki lahko predrejo zgornji sloj kože (epidermis) in sprostijo vsebino v podkožje (dermis). Koktajl iz žgalnih laskov, ki povzroča pekočo bolečino, sestavljajo histamin, serotonin, mravljična kislina, acetilholin…

Pri redkih posameznikih lahko kuhane koprive povzročijo alergijski odziv in prebavne težave. To so bile tudi najpogostejše kontraindikacije pri jemanju visokih odmerkov izvlečkov koprive v kliničnih testih.

Večja verjetnost za razvoj neželenih reakcij na koprivo obstaja, če boste koprivo nabirali v pregnojeni ali kemično onesnaženi zemlji. Kopriva, ki raste na zemlji s prekomernimi vrednostmi dušika, vsebuje več škodljivih radikalov in reaktivnih dušikovih spojin, ki povzročajo oksidativni stres, poškodujejo celične membrane in “postarajo” celice.

.

.

Semena koprive imajo okus po oreščkih

.

Ker je velika kopriva dvodomna, semena iščite na ženskih rastlinah. To so tista rahlo vijolične barve in ne svetlo zelene, kot so ponavadi obarvana moška socvetja.

Semena koprive nabirajte poleti ali jeseni. Poleti so semena še zelena, jeseni pa temnozelena, zrela. Ker koprive rastejo v gručah in imajo kar nekaj semen, jih je relativno lahko nabrati. Semena tudi nimajo žgalnih laskov in ne pečejo. Četudi semena ne pečejo, jih je praktično nabirati z rokavicami, ker so žgalni laski tudi na steblu koprive.

Semena koprive uporabite sveža ali jih posušite. Lahko jih uporabite surova, še boljše pa je, da jih nežno popražite. Tako dobite milo začimbo z aromo podobno orehom. Tako smo naredili tudi sami na delavnici s chefom Janezom Bratovžem. Za trajno shranjevanje surovih semen, jih preprosti vložite v med.

.

.

Kopriva si zasluži, da je okusna

.

Zbrali smo nekaj preverjenih receptov. Na okusen način koprivo pripravite takole:

.

.

.

Afrodiziak, proti mrazu, za vrvi, za pivo, sir…

.

Pesnik Ovid, je o koprivnih semenih pisal kot o afrodiziaku. Ampak za Ovida, rimskega pesnika v času cesarja Avgusta, so bili afrodiziak tudi čebula, pa rukola… Še mnogi po tem so dokazovali, da koprivna semena vsebujejo snov podobno testosteronu in tudi v modernih mešanicah v ta namen se kopriva redno pojavlja.

In še ena je o koprivah iz rimskih časov … Ko so se Cezarjevi vojaki bojevali v Franciji, naj bi s sabo prinesli koprive, da jih bodo v mrazu grele, če se bodo drgnili z listi. Bili so razočarani.

Stebla koprive so včasih več, danes le butično, uporabljali za izdelavo vrvi in grobih tkanin. Med 1. svetovno vojno so iz njih delali vojaške uniforme in proti koncu še veliko več izdelkov.

Koprive so včasih dodajali pivu, da se ni pokvarilo, danes iz njih pripravljajo posebno pivo. Juhej…

Nekdaj so koprivine liste uporabljali kot sredstvo za strjevanje mleka pri izdelavi sira. Deluje po principu, da mlečno kislinske bakterije, ki so prisotne na listih koprive, v mleku omogočajo strjevanje. V ta namen se uporabljajo tako surovi listi ali pa prekuhani in rahlo fermentirani v slanici.

.

Tako, vidite, je kopriva res vsestranska rastlina. Najbolj od vsega pa vam priporočamo iztiskanje svežega soka iz koprive ali pripravo smutijev iz svežih rastlin. Lahko le nekaj dni. Vzemite si to kot neke vrste “antistres” terapijo. Opazili boste spremembo.

.

Vas zanima še več o lokalnih zakladih?

.

.

 

.

dr. Katja Rebolj
Sledi avtorju dr. Katja Rebolj:

Divje rastline za vrhunske in ljubiteljske kuharje I Delavnice I Cvetlični prigrizki